Zakaj bi lahko davek na nepremičnine ugodno vplival na gospodarstvo?
V četrtek, 9.5.2013, je Vlada RS predstavila program novih davkov. Vlada uvaja dvig DDV, uvedbo davka na nepremičnine, pa predvideva, z letom 2014. Večina gospodarstvenikov in finančnih strokovnjakov pravi, da uvedba novih davkov duši že tako opešano gospodarstvo. Zakaj pa temu, z uvedbo splošnega davka na nepremičnine, ni nujno tako? O tem bomo pisali v nadaljevanju.
Splošni davek na nepremičnine, še posebej, če bi bila davčna stopnja odvisna tudi od kvalitete nepremičninskih evidenc, bi pospešila ureditev le-teh. Urejene nepremičninske evidence, pa bi imele ugoden vpliv na veliko področij v državi. Sedaj imajo veliko težav pri upravljanju s svojimi nepremičninami tako občine, kot tudi državni upravljavci, prav tako tudi fizične osebe in pravne osebe s področja zasebnega prava. Pri določanju grafičnih presekov dejanske rabe in namenske rabe prostora, imajo, zaradi zamaknjenega zemljiškokatastrskega prikaza, težave kmetijci – pri določevanju subvencij in izračunu katastrskega prihodka, vodarji – pri določanju vodnih zemljišč, upravljavci – pri določanju prometne infrastrukture in druge infrastrukture – pri upravljanju vodov, občine – pri določevanju prostorskih načrtov, prav tako pa tudi upravniki večstanovanjskih stavb in vsi drugi uporabniki prostorskih podatkov. Uporabnikov prostorskih podatkov, je vsak dan več, saj so podatki čedalje bolj dostopni in se uporabljajo v različne namene, na različnih področjih.
Že sedaj je uzakonjenih kar precej uporab podatkov, o nepremičninah in njihovih vrednosti, kot na primer:
- ZAKON O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN (ZDPN-2),
- ZAKON O DAVKU NA DEDIŠČINE IN DARILA (ZDDD),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-A),
- Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP),
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre),
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS),
Poleg zakonskih opredelitev, ki so opisane zgoraj, pa se podatki uporabljajo še za veliko drugih namenov, kot je denimo: pomoč pri cenilcih nepremičnin, nepremičninskih posrednikih, potencialnih prodajalcih nepremičnin, kupcih nepremičnin, prostorskih planerjih, občinah, pomoč pri pri usklajevanju podatkov za NUSZ, določanju tržnih nepremičnin, pomoč bankirjem pri dodeljevanju kreditov in številnim drugim uporabnikom.
Podatki o nepremičninah so uporabni, potrebno pa bi jih bilo še izboljšati.
Davek na nepremičnine bi mozaično pospešil izboljšavo podatkov o nepremičninah.
Sedaj imamo že kar precej davkov v zvezi z nepremičninami:
- V Zakonu o izvrševanju proračunov RS za leti 2013 in 2014 je zajet davek na nepremično premoženje večjih vrednosti (nad 500.000€)
- ZUJF je uvedel še davek na spremembo namembnosti zemljišč
- Davek na promet nepremičnin
- Davek na dodano vrednost
- Davek na dohodke iz najemnin
- Davek na dobiček ob prodaji nepremičnine
- Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – NUSZ
- Davek od premoženja
Smisel sistemskega davka na nepremičnine je financiranje infrastrukture, ki jo nepremičnina potrebuje za njeno rabo. Večkratna obdavčitev nepremičnin pa bi dušila in že duši gospodarstvo. Saj tako sedaj nekateri lastniki plačujejo istočasno več zgoraj naštetih dajatev (npr: davek na dohodke iz najemnin, NUSZ in interventno obdavčitev nepremičnin večjih vrednosti). Davek bi moral biti enkraten, davčne stopnje pa bi morale tudi stimulirati ureditev nepremičninskih podatkov v prostoru. Davek bi prav tako moral sistemsko in enotno pokriti celotno Slovenijo, ne tako kot sedaj NUSZ, ki je od občine do občine drugačen in ne zajema vseh nepremičnin, saj imajo občine različne evidence. Zaradi nekaterih nepremičninskih podatkov, ki bi jih uredili, bi bilo lažje gospodarstvu in državi.
Točno lastništvo nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo
Lastništva na nepremičninah še vedno niso urejena. Več 10% nepremičnin v zemljiški knjigi nima vpisanega lastnika z EMŠO-m ali MŠ. Poleg netočnih podatkov v zemljiški knjigi (dekliški priimki, stari naslovi,…), pa je na nekaterih nepremičninah še ni prišlo do vpisa pravih lastnikov. To se pogosto dogaja na nepremičninah, ki so se urejale v času družbene lastnine.
Na zgornji sliki so, z zeleno osenčene, parcele na izseku ljubljanske severne obvoznice, ki so v zemljiški knjigi v lasti fizičnih oseb. Splošna obdavčitev nepremičnin, bi pripomogla ureditvi lastništev. Le-to pa bi olajšalo delo marsikateri službi, ki dela v prostoru in bi lahko vabila prave stranke v postopek.
Vse stavbe vpisati v nepremičninske evidence
Nekatere več etažne stavbe, predvsem tiste, ki so nastale v času družbene lastnine ali še starejše stavbe v nekaterih mestnih jedrih, še nimajo dokončane etažne lastnine. Tako veliko stanovanj ali poslovnih prostorov in drugih prostorov v stavbi ni vpisano v kataster stavb in zemljiško knjigo. GURS je načeloma popisal v register nepremičnin vse manjkajoče dele stavb in jim določil lastnika. Vendar lastniki teh prostorov nimajo pravne varnosti. Prav tako imajo manjšo pravno varnost njihovi pravni nasledniki. V javnem interesu bi prav gotovo bila pravna varnost pri izterjavah oz. izvršbah na nepremičnino, saj ima morebitni upnik, v primeru nevpisanega dela stavbe v zemljiško knjigo, mnogo manjšo možnost izterjave.
Veliko sorodnikov ali znancev, ki si izmenjujejo nepremične, ne evidentirajo sprememb. V primerih, ko nepremičnine ne razdelijo in tako v zemljiški knjigi sploh ni vpisano stanovanje, poslovni prostor ali nova parcelna številka, določijo le delež na celotni nepremičnini, ki pa v naravi ni določljiv.
Urejene ali neurejene meje parcele
Urejena meja poenostavljeno pomeni tista meja, ki je bila določena in izmerjena s predpisano natančnostjo. V praksi to (praviloma) pomeni meje, določene po letu 2001, oz. v to kategorijo lahko spadajo tudi tiste meje, ki so bile še pred to letnico ustrezno določene. Z drugimi besedami ima urejena meja mejne točke, določene v državnem koordinatnem sistemu. Večina mej parcel v Sloveniji tega namreč nima in so meje določene zgolj z grafičnim prikazom. Zaradi zamika grafičnega prikaza pa prihaja do številnih težav grafičnih presekov zemljiškega katastra z drugimi podatkovnimi sloji. Zaradi netočnega zemljiškega katastrskega prikaza ponekod dobimo napačne podatke o stanju na parceli, kar posledično prinese tudi napačno vrednost parcele. Zaradi takšnih napačnih prikazov ima težave več služb in posameznikov opisanih v prvem delu prispevka.
S postopki urejanja mej se to stanje mozaično izboljšuje. Z uvedbo manjše davčne stopnje za parcele, ki imajo urejene meje in večjo za parcele, ki le te nimajo, bi pospešili postopke ureditve mej in z izboljšavo podatkov olajšali delo mnogih organov in posameznikov v državi.
Z uvedbo kontrole, nad samo prijavljenimi podatki v REN-u, bi izboljšali podatke
Za tiste stavbe oz. dele stavb, ki niso vpisane v zemljiško knjigo oz. kataster stavb so lastniki sami sporočali podatke o velikosti stanovanj, poslovnih prostorov in drugih delov stavbe v REN (register nepremičnin). Prav tako tudi dejansko rabo le-teh. Mnogo lastnikov je, v strahu pred davki, sporočilo premajhno neto tlorisno in uporabno površino dela stavbe, ali pa tudi napačno dejansko rabo stavbe.
Te probleme bi dejansko zajezili z uvedbo kontrol, za sumljive podatke, ki bi ih izvajala Geodetska uprava. Tako bi lahko GURS preveril dejansko rabo in površino delov stavb. V kolikor lastniki ne bi dovolili vstopa v prostor, bi lahko GURS približno ocenil podatke in le-te vpisal v REN.
Prav tako bi se kontrola vršila pri prometu z nepremičnino, kjer bi bivši lastnik, v primeru nepravilno prijavljenih podatkov, moral plačati vse dajatve za nazaj.
Uvedba splošnega davka na nepremičnine, bi tako, kot uvedba kakršnegakoli drugega davka prinesla tudi nekaj težav. Vendar to še ni razlog, da bi se mu izognili, saj bi poleg kratkoročnih pozitivnih učinkov na finančni proračun, imeli tudi dolgoročnejše pozitivne učinke na gospodarstvo. Nepremičninske evidence bi se, z uvedbo davka hitreje izboljševale, kar bi pozitivno delovalo na vse dejavnosti v prostoru.