Avtor: Boštjan Trobiš, pooblaščeni inženir in sodni izvedenec za geodezijo
Uvod: Zakaj je Slovenija tik pred prostorsko slepo ulico
Ustavno sodišče je v juniju 2025 dokončno razveljavilo 146. člen Gradbenega zakona (GZ-1), ki je omogočal legalizacijo stavb daljšega obstoja. Gre za odločitev, ki bo imela daljnosežne posledice za več kot sto tisoč lastnikov hiš in objektov, ki so bili zgrajeni brez popolne dokumentacije – mnogi med njimi pred letom 2005, še več pa do 1. junija 2018.
Ker gradbena inšpekcija po ustaljeni praksi ne odreja rušenja stavb, v katerih ljudje živijo, – hkrati pa uporabno dovoljenje postaja nujno za prodajo, hipotekarne kredite in upravne postopke – bo z razveljavitvijo 146. člena Slovenija zdrsnila v stanje, ko imamo na tisoče “nevidnih” nepremičnin, ki obstajajo, a jih ni mogoče zakonito uporabljati.
Predlog: Naj Državni zbor razmisli o novem 146.a členu in dodatni razširitvi predlaganega 150. člena GZ-1
Državni zbor ima zdaj zgodovinsko priložnost, da z novelo GZ-1 popravi nastali pravni vakuum.
V tem trenutku je v zakonodajnem postopku že vložena novela, ki predvideva razširitev 150. člena za stavbe zgrajene pred letom 1995, kar je korak v pravo smer.
Kot avtor tega prispevka pa predlagam tudi dodatno rešitev:
- Sprejem novega 146.a člena, ki bi omogočal legalizacijo vseh objektov zgrajenih do 1. 6. 2018 ob upoštevanju zadržkov Ustavnega sodišča;
- Nadaljnjo nadgradnjo člena, da bi vključevala tudi objekte do leta 2003 oziroma pod določenimi pogoji še mlajše objekte.
Ti predlogi trenutno še niso del uradnega zakonodajnega besedila, vendar jih kot strokovnjak predlagam kot razumno, ustavno skladno in izvedljivo dopolnitev.
Predlagane rešitve:
Nov 146.a člen naj omogoča:
- legalizacijo objektov zgrajenih do 1. 6. 2018,
- ob predložitvi arhitekturnega posnetka,
- plačilu komunalnega prispevka,
- izključitvi objektov z aktivnim inšpekcijskim postopkom,
- minimalnih preverbah skladnosti s prostorskimi akti ali sodelovanjem občin.
Obrazložitev: Nov 146.a člen ne predstavlja ponovne uvedbe razveljavljenega 146. člena, temveč pomeni oblikovanje nove pravne ureditve, ki se vsebinsko razlikuje in upošteva zadržke Ustavnega sodišča. V zakonodajni praksi je pogosto, da se razveljavljen člen ne nadomešča z istim številom, temveč z novo oznako (npr. člen 146.a), kar je povsem zakonodajno in pravno ustrezno.
Razširjeni 150. člen pa naj čez že predlagano razširitev na objekte do leta 1995 vključi še:
- domnevo dovoljenja za objekte zgrajene do 1. 1. 2003,
- pod pogojem, da so bili do 1. 6. 2018 povečani za manj kot 20 % BTP,
- plačan komunalni prispevek,
- stavbe evidentirane s katastrskim vpisom,
- in niso bili predmet inšpekcijskih ukrepov.
Argumenti v prid rešitvi
- ✔️ Zatečeno stanje je dejstvo: Večina teh objektov stoji že desetletja. Rušenje ni realna možnost.
- ✔️ Država želi obdavčiti nepremičnine: Ne moremo hkrati zahtevati davke in onemogočati legalizacijo.
- ✔️ Uporabna dovoljenja so danes nujna: Za prodajo, rekonstrukcijo, kreditiranje, subvencije, …
- ✔️ Inšpekcija ne ruši naseljenih hiš: Pomeni, da ustvarjamo paralelni svet “nevidnih hiš”, ki nimajo urejenega pravnega statusa.
- ✔️ Predlogi so ustavno vzdržni: Odpravljajo pomisleke Ustavnega sodišča in vzpostavljajo jasen, preverljiv, a izvedljiv postopek.
Zaključek: Ne rušimo, uredimo – z novim 146.a členom in nadgrajenim 150. členom Gradbenega zakona -1
Slovenija ima edinstveno priložnost, da pokaže pravno in politično zrelost. Namesto da mečemo ljudi iz domov in vzpodbujamo pravni relativizem, lahko postavimo jasna pravila, ki bodo dala red prostoru, prihodke občinam in dostojanstvo lastnikom.
Zato apeliram na poslance Državnega zbora: v zakon razmislite o sprejemu novega 146.a člena in dodatno razširite 150. člen, da omogočite rešitev za tisoče slovenskih družin.
O avtorju: Boštjan Trobiš je pooblaščeni inženir geodezije in sodni izvedenec za nepremičninske evidence. Je ustanovitelj svetovalne platforme vodinep.si, kjer pomaga lastnikom reševati birokratske zagate z nepremičninami.
- ✨ Za dodatno podporo pobudi pišite oz. ta članek pošljite v Državni zbor na: peticije@dz-rs.si; Dopišite še: vaše ime, priimek in točen naslov (ulica, hišna in poštna številka ter kraj oziroma naslov elektronske pošte)