Davek na nepremičnine večjih vrednosti, bo zvodenel s podzakonskimi predpisi ZUJF-a
Davek na nepremičnine, ki naj bi bil zajet v Zakonu o uravnoteženju javnih financ, bo po vsej verjetnosti izvajan v precej milejši obliki, kot ga sicer predvideva zakon. Ministrstvo za finance, ki pripravlja podzakonsko navodilo, pravi, da bodo iz obdavčitve izvzeta stanovanja, ki so bila grajena za trg in še niso prodana, ter stanovanja, ki so jih banke zasegle, stanovanja javnih stanovanjskih skladov in še katera. Prav tako pa bodo lastniki, ki oddajajo stanovanja, lahko ugovarjali informativnemu izračunu in bodo, kot če bi imeli dejansko rabo stavbe evidentirano kot poslovno rabo, iz obdavčitve izvzeti. Na Ministrstvu za finance pravijo, da bo podzakonsko navodilo pripravljeno v teh dneh in naj bi bilo dostopno javnosti.
Davek na nepremičnine bo tako lahko obšel širok spekter davčnih zavezancev, ki jih ZUJF sicer predvideva. Dodaten problem pri izvajanju davka, so tudi nepopolne evidence, saj je Pravilnik o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu pošiljanja podatkov, ki bo sprejet na podlagi novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, šele v medresorskem usklajevanju in ga morata podpisati tudi ministra Černač in Šušteršič. Ta pravilnik bo določal podrobnejše podatke in podrobnejši način pošiljanja podatkov v evidenco trga nepremičnin, ter način vodenja in vzdrževanja evidence trga nepremičnin. Predvsem pa so za lastnike, ki oddajajo stanovanja zanimivi podatki o najemnih poslih. Pravilnik naj bi se uveljavil do konca leta in naslednje leto, naj bi država že dobila evidenco stanovanj, ki so v najemu. Ne glede na to, da letos še ni pravilnika in da bo po vsej verjetnosti izvajan naslednje leto, pa nas številni lastniki sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovo davčno osnov, če oddajo stanovanje sorodniku ali prijatelju za simbolično najemnino npr. 1€.
Kako bo torej točno z obdavčitvijo stanovanj v najemu, bomo videli v prihodnje. Zanimiva pa bo obdavčitev pripadajočih zemljišč, k večstanovanjskim stavbam. Večina teh pripadajočih zemljišč je namreč na drugi parcelni številki, kot je sama stavba. Takšna zemljišča v večini slovenskih mest še niso lastniško urejena in se v zemljiški knjigi še zmeraj vodijo, kot občinska last ali pa last (propadlega) gradbenika, ki je gradil sosesko. Na teh zemljiščih so dostopne poti, k večstanovanjskim stavbam, parkirišča, igrišča, prostor za smetnjake, zelenice in druge površine, ki jih stanovanjska stavba potrebuje za njeno rabo. V sklopu reševanj teh zemljišč, se sedaj pospešeno izvajajo postopki po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine, na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Te postopki pa so dolgotrajni. Tako bo zanimivo vprašanje, ali bo občina ali gradbenik plačal davek za te parcele ali ne? To so sicer parcele manjših vrednosti, kot stavbna zemljišča in so v registru nepremičnin evidentirana, kot pozidana zemljišča, po dejanski rabi (šifra 3000) in po namenski rabi druga zemljišča (šifra 500000). V primeru, da bi bila takšna parcela v lasti etažnih lastnikov posameznih delov stavbe, po vsej verjetnosti, ne bi bilo veliko davčnih zavezancev, saj velika večina le-teh ne bi dosegla vrednosti nepremičnin 1.000.000€ ali več.
Zanimivo pa je tudi določanje lastništev v registru nepremičnin. O tem, kako v Sloveniji določimo lastnika neke nepremičnine, je bilo že veliko napisanega. Načeloma je to tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, kar pa ne velja nujno za register nepremičnin oz. za register davčnih zavezancev. O tem bomo govorili kdaj drugič.