Zakon o uravnoteženju javnih financ

Davek na nepremično premoženje, je bil zajet v Zakonu o uravnoteženju javnih financ, ki ga je Državni zbor sprejel 11.5.2012. Z zakonom se uvede protikrizni davek, na nepremično premoženje, ki ga bodo plačevale osebe (pravne in fizične), ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti nad 1 mio evrov, če se to premoženje ne uporablja za opravljanje dejavnosti ali ni za javni namen. V nadaljevanju navajamo najbolj pomembne člene, ki vplivajo na obdavčitev nepremičnin:

49. člen

V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku 11. člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«. Doda se nov stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu libido-de.com.« Tretji odstavek se črta. V četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.

133. člen
(davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč)

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

134. člen 
(pripadnost davka) 

Prihodki od davka pripadajo proračunu Republike Slovenije.

135. člen
(predmet obdavčitve) 

(1) Z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb. (2) Zemljišča za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča, ki so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo stavb. (3) Pri ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe namembnosti.

136. člen
(zavezanec)

Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.

137. člen
(davčna osnova)

(1) Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški pridobitve kapitala. (2) Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila zanj določena na dan 1. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča. (3) Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.

138. člen
(davčne stopnje)

Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo: – 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto, – 15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in – 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.

139. člen
(napoved in odmera davka)

(1) Davek odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve nepremičnine. (2) Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predloži na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti.

140. člen
(uporaba drugih predpisov)

(1) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo. (2) Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona. (3) Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. (4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona. Na področju obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti

189. člen
(davek na nepremično premoženje večje vrednosti)

S tem zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka na nepremično premoženje večje vrednosti (v nadaljevanju: davek na nepremično premoženje). Davek na nepremično premoženje se odmerja do vključno 2014.

190. člen
(pripadnost davka)

Prihodki od davka na nepremično premoženje pripadajo proračunu Republike Slovenije.

191. člen
(predmet obdavčitve)

(1) Z davkom na nepremično premoženje se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 eurov. (2) Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine, razen nepremičnine za poslovno in industrijsko rabo ter za javni namen. (3) Nepremičnine za industrijsko in poslovno rabo ter javni namen so stavbe in deli stavb, ki so v registru nepremičnin evidentirani z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020 in 1274022, parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe in je njihova vrednost izračunana z modelom vrednotenja za pozidana zemljišča v skladu s predpisi množičnega vrednotenja nepremičnin, in parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane po namenski rabi kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča ali so javno dobro.

192. člen
(zavezanci)

(1) Davčni zavezanec za davek na nepremično premoženje je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin. (2) V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin niso določeni ali jih ni mogoče določiti, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. V primeru skupne lastnine se za potrebe tega zakona šteje, da so deleži skupnih lastnikov na skupni lastnini enaki. (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, davčni zavezanec upravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

193. člen
(davčna osnova)

Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin v lasti istega lastnika, ugotovljene s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisane nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek. 194. člen (davčna stopnja) Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove v višini: – 0,5 %, kadar znaša davčna osnova od 1.000.000 eurov do 2.000.000 eurov, – 1,0 %, kadar znaša davčna osnova nad 2.000.000 eurov.

195. člen
(odmera in posebnosti glede plačila davka)

(1) Davčni organ odmeri davek na nepremično premoženje za tekoče leto na podlagi podatkov o nepremičninah, o lastnikih oziroma upravljavcih nepremičnin in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirani v registru nepremičnin, ter po davčni stopnji iz prejšnjega člena. (2) Davčni organ odmeri davek z odločbo, ki jo izda do 31. maja za tekoče leto. (3) Organ, pristojen za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, pošlje podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno in sicer najkasneje do 1. marca leta, za katero se davek odmerja. (4) Glede plačila v obrokih se smiselno uporabljata drugi stavek prvega odstavka in drugi dostavek 387. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo in 32/12).

196. člen
(uporaba drugih predpisov)

Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.

244. člen

Davek na nepremično premoženje se za leto 2012 odmeri za obdobje od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, do konca leta. Ne glede na 191. člen tega zakona so v letu 2012 predmet obdavčitve z davkom na nepremično premoženje nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, določene v registru nepremičnin. Ne glede na 192. člen tega zakona je v letu 2012 davčni zavezanec oseba, ki je na dan prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, v registru nepremičnin evidentirana kot lastnik oziroma kot upravljavec nepremičnin. Ne glede na 193. člen tega zakona je v letu 2012 za določitev davčne osnove merodajna posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, pripisana nepremičnini v registru nepremičnin. Za leto 2012 se davčna obveznost, določena v skladu s prvim odstavkom 194. člena tega zakona zmanjša za 50 %. Ne glede na drugi in tretji odstavek 195. člena tega zakona davčni organ v letu 2012 izda odločbo o odmeri davka na nepremično premoženje v roku treh mesecev po uveljavitvi zakona, organ pristojen za evidentiranje in množično vrednotenje nepremičnin pa pošlje podatke iz tretjega odstavka 195. člena tega zakona po stanju na dan prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, davčnemu organu v roku dveh mesecev po uveljavitvi zakona.