Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je, v avgustu 2012, pripravilo predlog zakona o nepremičninskih evidencah. Gre za združitev nepremičninskih evidenc, ki so jih v preteklosti že nekajkrat poskusili združiti. Zadnji poskus je bil v prejšnjem Janševem mandatu, ki pa je zaradi različnih razlogov propadel. Projekt združitve je zapisan tudi v aktualno vladno koalicijsko pogodbo. Informacijsko združitev nepremičninskih evidenc pozdravljajo predvsem uporabniki, ki zaradi neskladij med evidencami pričakujejo izboljšave. Evidence GURS-a in zemljiške knjige, namreč med seboj niso popolnoma usklajene. Z odpravo neskladij pa bi pravno varnost pri poslovanju in posedovanju nepremičnin močno povečali. Prav tako, bi lahko povečali hitrost odločanja pri vpisu v nepremičninske evidence, ki je še vedno ponekod nerazumljivo dolga. Vprašanje pa se poraja – na kakšen način doseči informacijsko usklajenost evidenc? Vlada želi, s prenosom organizacijske strukture iz sodne veje oblasti v izvršilno, izboljšati komunikacijo med obstoječimi evidencami. Združitvi evidenc, pa se upira predvsem del pravosodja.
V notarski zbornici ocenjujejo, da predlagan zakon zmanjšuje pravno varnost državljanov. Vrhovno sodišče pa je, med drugim, navedlo, da gre prenos odločanja o zemljiškoknjižnih predlogih v upravno sfero. Prav tako kot tudi posledična prenosa zemljiške knjige, kot javnega registra in njene informatizacije:
- Zabrisuje razmejitev med sodno in upravno vejo oblasti
- Znižuje raven kakovosti odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih
- Pomeni tehnološko zelo vprašljiv tehnični poseg v obstoječo elektronsko aplikacijo zemljiške knjige, ki terja nesorazmerna finančna sredstva
- Povzroča potrebo po dodatnih prostorih in sodnem osebju
- Zaradi premestitve dela sodnega osebja, ki dela na več sodnih področjih povzroča nastanek sodnih zaostankov na več področjih sodnega odločanja, ter nekaj drugih navedb
V nadaljevanju je v gradivu navedeno, da Zakon določa preoblikovanje Geodetske uprave tako, da bo odgovorna za vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje vseh nepremičninskih evidenc, hkrati pa bo opravljala tudi dosedanje naloge. Geodetska uprava prevzema pristojnosti zemljiškoknjižnih sodišč, kadar gre v zemljiškoknjižnem postopku za odločanje zemljiškoknjižnih sodniških pomočnikov. Geodetska uprava vzdržuje in vodi obstoječe nepremičninske evidence, smiselno enako, kot se le-te vodijo v obstoječem sistemu. Pri odločanju o vpisih v nepremičninske evidence, se postopek odločanja ne spreminja. Geodetska uprava sprejema odločitve o lastnostih nepremičnin v splošnem upravnem postopku, pravno sredstvo pa ostajata pritožba na pristojno ministrstvo in upravni spor. Do bistvene spremembe pa pride pri odločanju v zemljiškoknjižnih postopkih. Geodetska uprava prevzema pristojnosti zemljiškoknjižnih sodišč, za odločanje o vseh vpisih na prvi stopnji. Nov sistem odločanja ne posega v pravico do sodnega varstva pri pridobivanju stvarnih in civilnopravnih pravic na nepremičninah. Zoper odločitev Geodetske uprave v zemljiškoknjižnih zadevah, se, kot pravno sredstvo ohranja ugovor, o katerem odloča zemljiškoknjižni sodnik. Predlagana rešitev je v našem pravnem sistemu posebna, vendar tudi v primerjalnem pravu najdemo, v podobnih sistemih, vsebinsko enake rešitve. Sistem pravnih sredstev zoper odločitev zemljiškoknjižnega sodnika, se ne spreminja.
Pri izdajanju podatkov, so ohranjeni sedanji načini izdajanja. Omogočeno pa je zaračunavanje uporabe podatkov in omrežnih storitev, za posredovanje podatkov. Financiranje sistemov, za posredovanje podatkov iz proračunskih sredstev, se je posebej v obdobju krize izkazalo za nezanesljivo, po drugi strani pa je nepravično, saj imajo od takega sistema koristi le veliki uporabniki.
V prehodnih določbah je urejen način začetka delovanja Geodetske uprave, z novimi pristojnostmi. Zakon določa skrajni rok začetka delovanja. Dejanski datum začetka delovanja določi Vlada, potem ko so pripravljeni in s strani Vlade potrjeni načrti prenosa iz zemljiške knjige na Geodetsko upravo – za prostore in opremo, prevzem nepremičninskih evidenc in prevzem uslužbencev.
Prenos pristojnosti zahteva tudi uskladitev zakonov, ki sedaj določajo pristojnosti in naloge geodetske uprave in zemljiške knjige. Ureditev teh sprememb s predlaganim zakonom, bi bila sicer nomotehnično možna. Ker pa je smiselno, s spremembo teh predpisov, bolj učinkovito urediti tudi nekatere postopke, kar omogoča organizacijsko združevanje, je določen le rok, v katerem času morajo biti zakoni, ki določajo naloge iz pristojnosti geodetske uprave in zemljiške knjige, usklajeni s predlaganim zakonom.
Sodobne razvojne usmeritve poudarjajo potrebo, da se nepremičninske evidence v najširšem pomenu besede obravnavajo skupaj. Najmanj, kar je treba zagotoviti, je doseganje usklajenega in koordiniranega delovanja obeh vrst nepremičninskih evidenc. Mnenje stroke pa je, že vsaj deset let, da je močna potreba po integraciji in racionalizaciji sistema katastra in registracije pravice (primerjaj: United Nations, Report of the United Nations Interregional Meeting of Experts on the Cadastre, Bogor). Zato ni presenetljivo, da se v zadnjem času uveljavlja tak enoten koncept, ki pa seveda upošteva zgodovinske in metodološke razlike. Zato tudi znotraj enotnega koncepta ni mogoče govoriti o enotnem modelu, ampak predvsem o prilagajanju modela značilnostim posameznega sistema, kjer pa je treba poleg izhodišč evidentiranja nepremičnin upoštevati tudi splošne okvire delovanja javne uprave.