V četrtek, 5. novembra 2026, je napovedana obravnava predloga za ponovno uvedbo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Vlada predloga Državnega sveta ne podpira in se zavzema za celovitejšo rešitev. Pri Geonepu predlagamo širši zajem stavb in njihovih sprememb pred 1. junijem 2018, izvedljiv postopek ter učinkovit nadzor nad novimi nedovoljenimi gradnjami. Končna nova ureditev še ni znana.
3. november 2026 · Boštjan Trobiš · VodiNep in Geonep d.o.o.
Za lastnike starejših hiš, prizidkov in drugih objektov je pomembno, ali bo prihodnja zakonodaja omogočila ureditev njihovega dejanskega stanja. O predlogu Državnega sveta in naših dosedanjih aktivnostih smo pisali že 8. oktobra. Tokrat objavljamo nadaljevanje: kaj prihaja pred poslance, zakaj Vlada predlogu nasprotuje in kako so se državni organi odzvali na naše širše predloge.
Kaj bo obravnaval odbor
Za četrtek, 5. novembra, je napovedana 3. redna seja Odbora Državnega zbora za okolje in prostor. Na dnevnem redu je predlog spremembe Gradbenega zakona GZ-1C, EPA 0256-X, ki ga je Državni svet sprejel in vložil 16. septembra 2026. Prenos seje je po objavljenem televizijskem sporedu predviden ob 12. uri.
Predlog dodaja nova 146.a in 146.b člen. Ponovno bi omogočil dovoljenje za objekt daljšega obstoja, vendar za objekte oziroma posege, ki od 1. januarja 2005 obstajajo v bistveno enakem obsegu in namembnosti. Zahteval bi tudi mnenje občine o prostorski sprejemljivosti ter mnenja drugih pristojnih mnenjedajalcev.
Preberite vloženi predlog Državnega sveta in zakonodajni dosje v Državnem zboru.
Zakaj Vlada predloga ne podpira
Vlada je odklonilno mnenje sprejela že 22. oktobra 2026. V uradnem pojasnilu poudarja, da ponovna uvedba enega postopka ne zadošča. Legalizacijo želi obravnavati skupaj s prostorskim načrtovanjem, varstvom javnih interesov in inšpekcijskim ukrepanjem.
Njeni ključni pomisleki so, da ponavljajoče se možnosti legalizacije ustvarjajo pričakovanje novih odpustkov, da merila za občinsko mnenje niso dovolj jasna in objektivna ter da je treba ustrezno urediti sodelovanje drugih pristojnih organov. Obravnavati želi tudi izvrševanje odločb o odstranitvi objektov in pravico do doma.
Glede na odklonilno stališče Vlade ocenjujemo, da bo odbor predlog v sedanji obliki verjetno zavrnil. To je naša ocena pred sejo; odločitev bodo sprejeli poslanci.
Vladno stališče je objavljeno v celotnem uradnem sporočilu po 17. seji Vlade, v poglavju o predlagani noveli Gradbenega zakona. Mnenje in spremljajoča gradiva je mogoče poiskati tudi v zgoraj povezanem zakonodajnem dosjeju.
Napoved nove ureditve še ne pomeni pripravljenega zakona
Vlada se zavzema za pripravo celovite sistemske rešitve. Iz pregledanih uradnih gradiv pa še ne izhaja končno besedilo nove vladne ureditve, njena starostna meja ali rok sprejema. Zato lastnikom danes ni mogoče obljubiti, katere stavbe bo mogoče legalizirati in pod kakšnimi pogoji.
Ločiti moramo med že vloženim predlogom Državnega sveta in prihodnjo celovitejšo rešitvijo, za katero se zavzema Vlada. Nobena od teh napovedi še ne daje nove pravice do dovoljenja.
Predlagamo širši zajem tudi mlajših stavb in prizidkov
Pri Geonepu smo 22. septembra v zakonodajni postopek poslali strokovni predlog amandmajev. Naše gradivo je objavljeno med dokumenti Državnega zbora. Gre za predloge za amandmaje, o katerih morajo odločiti pristojni predlagatelji in poslanci.
Predlagamo predvsem:
- Presečni datum 1. junij 2018 namesto 1. januarja 2005. Ureditev naj zajame čim širši nabor objektov, njihovih določljivih delov, prizidav, rekonstrukcij in sprememb namembnosti pred tem datumom.
- Poseben in izvedljiv postopek za staro stanje. Običajna neskladnost z namensko rabo, odmiki, zazidanostjo ali številom stanovanj naj sama po sebi ne zapre poti do ureditve. Ponovno splošno preverjanje prostorskih pogojev in zbiranje vseh mnenj bi lahko ohranilo prav ovire, zaradi katerih lastniki svojih stavb že danes ne morejo urediti.
- Konkretne varovalke in predvidljivo vlogo občine. Predlagamo vnaprej obrazložene omejitve oziroma »rdeče cone«, ki bi jih občine določile v šestih mesecih. Ohraniti je treba pravice na tujih zemljiščih, konkretne zakonske prepovedi in obvezne posebne presoje.
Razlika je pomembna tudi pri stari hiši z mlajšim prizidkom. Če je bila hiša zgrajena leta 1980, prizidek pa leta 2010, meja leta 2005 ne zajame tega prizidka. Naš predlog bi ob izpolnjenih pogojih omogočil obravnavo tudi takšne spremembe. Poznejša dela po presečnem datumu ne bi bila zajeta.
Naše stališče je, da mora takšno ureditev spremljati učinkovit nadzor nad novimi nedovoljenimi gradnjami. Jasna časovna meja mora biti povezana s pravočasnim odkrivanjem kršitev in izvrševanjem ukrepov. Tako lahko država ureja podedovano stanje in hkrati preprečuje nastajanje novih problemov.
Na širši paket so se že odzvali državni organi
Naše delo obsega tudi Zakonodajni paket LDO/GJI 2.5 z dne 11. septembra 2026. Poleg legalizacije obravnava pravice lastnikov zemljišč pod že zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo in vrednotenje pri razlastitvah. Predlagamo tri vsebinsko povezane, vendar pravno samostojne spremembe Gradbenega zakona, Zakona o urejanju prostora in Energetskega zakona.
Generalni sekretariat Vlade je 16. septembra pobudo odstopil Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za infrastrukturo. Zaprosil je za proučitev in odgovor v 15 dneh. V vednost so gradivo prejeli tudi Ministrstvo za finance, Kabinet predsednika Vlade ter pristojni sektor za delo vladnih delovnih teles.
Dopis Generalnega sekretariata Vlade z dne 16. septembra 2026
Ministrstvo za okolje in prostor je odgovorilo z dopisom z dne 5. oktobra, ki smo ga prejeli 9. oktobra. V njem je vsebinsko obravnavalo vse tri sklope. Priznalo je odprta vprašanja pri starejših objektih, zemljiščih pod infrastrukturo in razlastitvah ter poudarilo potrebo po ustavnopravni, finančni in izvedbeni presoji.
Ministrstvo povezave legalizacij in infrastrukture v skupni paket ne šteje za nujno. Napovedalo pa je, da nas bo pri nadaljnjem oblikovanju sistemskih rešitev povabilo k strokovnemu sodelovanju. To je odziv na naše predloge, ne odločitev o njihovem sprejemu.
Odgovor Ministrstva za okolje in prostor z dne 5. oktobra 2026
Gradivo smo posredovali tudi strokovni javnosti in pripravljavcem razprave o prihodnosti zemljiške politike na Geodetskem dnevu. Naš cilj je, da bi se razprava nadaljevala s konkretnimi rešitvami in določenimi odgovornostmi za njihovo pripravo.
Urediti je treba tudi javno infrastrukturo na zasebnih zemljiščih
Širši paket odpira še vprašanje lastnikov, po katerih zemljiščih že potekajo javne ceste, vodovodi, kanalizacija ali druga omrežja, odkupi, služnosti in odškodnine pa ostajajo neurejeni.
Predlagamo, da bi lahko tudi lastnik sam učinkovito sprožil ureditev teh razmerij. Del prihodkov iz legalizacij bi po našem predlogu namensko podprl urejanje pravic pod GJI, ob natančno določenem obsegu in finančni presoji. Pri razlastitvah predlagamo primerjavo vrednosti pred spremembo namenske rabe in po njej ter uporabo za lastnika ugodnejše primerljive vrednosti.
Prenesite celoten strokovni paket LDO/GJI 2.5. To je naš predlog zakonodajnih sprememb, ne že sprejeta državna ureditev.
Kaj to pomeni za lastnike danes
Za zdaj velja obstoječa zakonodaja. Prejšnji 146. člen je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo z dne 22. maja 2025; predlagana nova člena še nista veljavno pravo.
Lastnikom svetujemo, naj zberejo dovoljenja in dokaze o času gradnje ter preverijo poznejše spremembe in katastrske podatke. Nato je mogoče oceniti, ali je njihov primer mogoče urediti že po veljavnih postopkih. Možnosti smo predstavili tudi v prejšnji novici o uporabnih dovoljenjih za starejše stavbe.
Naše prizadevanje ostaja usmerjeno v izvedljivo ureditev čim več obstoječih nepremičnin, ob varstvu pravic lastnikov in preprečevanju novih nedovoljenih gradenj. Kakšna bo sprejeta rešitev, bo odvisno od nadaljnjega zakonodajnega postopka.
Boštjan Trobiš, univ. dipl. inž. geod., pooblaščeni inženir in sodni izvedenec za geodezijo
VodiNep in Geonep d.o.o.